Letos Ljubljana gosti že 36. izdajo enega najstarejših bienalov sodobne umetnosti na svetu. Grafični bienale, ki v letu 2025 praznuje častitljivih sedem desetletij obstoja, se vrača z osrednjo temo Orakelj: O domišljiji in svobodi. Ustvarjalni duh bienala ni nikoli zaspal, prav nasprotno, z vsako novo edicijo odpira prostor za razmislek, kritiko in umetniški eksperiment. Tokratna izdaja pa še posebej močno nagovarja sodobnega človeka in njegova vprašanja o prihodnosti.
Chus Martínez: ženska z vizijo sodobne umetnosti
Za umetniško vizijo letošnjega bienala stoji mednarodno uveljavljena kuratorka in filozofinja Chus Martínez. Rojena v Španiji, danes vodi švicarski inštitut Art Gender Nature, deluje kot kuratorka ter redno piše za umetniške publikacije. Njena zapletena in večplastna razmišljanja o umetnosti boste lahko spremljali tudi v tedenskih kolumnah, ki jih piše za revijo Mousse, kjer podrobno razkriva proces nastajanja bienala v Ljubljani.
Zamisel o oraklju ni naključna. Martínez umetniški dogodek razume kot simbolni prostor, kjer si ljudje drznejo zastavljati najgloblja vprašanja. Umetnost po njenem mnenju ne ponuja neposrednih rešitev, temveč omogoča svobodo mišljenja in ustvarjanja, kjer se lahko začnemo spraševati, kako naprej kot posamezniki in kot družba.
Kaj prinaša 36. Grafični bienale Ljubljana
Bienale bo letos razpet čez več mestnih prizorišč. Osrednji razstavni prostori vključujejo MGLC v Gradu Tivoli in Švicariji, Mestno galerijo Ljubljana, MG+ in tudi zunanje lokacije v Tivoliju, kjer bosta na ogled dve posebej zasnovani umetniški intervenciji. Skoraj vse stvaritve so bile ustvarjene prav za to priložnost in bodo v Ljubljani predstavljene prvič.
Že vse od leta 2001 bienale ni več zgolj pregled domače produkcije, temveč skrbno kuriran mednarodni projekt. V zadnjih desetletjih je zabeležil sodelovanje 30 kuratorjev, 53 prizorišč in več kot 240 novih del, ustvarjenih po naročilu. Bienale je tako postal živo vozlišče sodobne umetnosti, ki presega meje mednarodnega prostora.
Posebna pozornost v letošnji ediciji velja tudi likovni zasnovi, ki so jo pripravili priznani oblikovalci iz kolektiva Grupa Ee – Mina Fina, Damjan Ilić in Ivian Kan Mujezinović. Za svoje delo so letos prejeli nagrado Prešernovega sklada. Bienalu pa bodo družbo delale tudi številne publikacije, med njimi knjiga pri založbi Sternberg, ki vključuje besedila avtoric, kot so Manca G. Renko, Svetlana Slapšak, Sadie Plant, Renata Salecl in Maja Petrović-Šteger.
Ob 70. obletnici se ljubljanski bienale ne ozira zgolj v preteklost, temveč pogumno gleda naprej. V času, ko svet postaja vse bolj nepredvidljiv in ko se zdi, da nas resničnost prehiteva na vsakem koraku, umetnost ostaja eden redkih prostorov, kjer si lahko še dovolimo verjeti v moč svobode, domišljije in skupnih vrednot.
Foto: Grafični bienale
